Vstop v naše podzemlje  pričnemo  ob kamnitem oboku,  skozi katerega vstopimo v osrednji prostor, kjer se odvijajo vsi postopki dozorevanja vina. Vino zori v posebnih hrastovih sodih, najstarejši izmed njih, do katerega gojimo Ravbarji prav poseben odnos, je bil izdelan leta 1911. Vino, ki dozori v tem stoletnem sodu, običajno ni naprodaj, saj skušamo Ravbarji na različne načine preizkusiti njegovo »obnašanje« . Ko ni dvoma, da je zorenje v sodu doseglo svoj namen, pretočimo vino v manjše sode, ki se nahajajo v posebni obokani sobi, od koder nas pot popelje  v arhiv, kjer vino počiva. Najstarejše starano vino je Kraški teran, pridelan v letu 1995. Tako ohranjeno vino je ob pokušini razbilo mit o Kraškem teranu kot vinu, ki je primerno za pitje zgolj eno leto.

Vinska pravljica se zaključi v najnižji točki našega podzemlja. Gre za prostor, v katerem se je nekoč nahajala voda, ki so jo predniki izkoriščali za svojo oskrbo. Danes je prostor nekdanjega vodnjaka namenjen druženju in pokušanju vina in penine.